ESI (Emphysema Severity Index)
Novo v spirometriji
To, kar je spirometre proizvajalca MIR (Medical International Research) že do sedaj ločilo od drugih, je tehnologija, ki temelji na turbinski meritvi. Nanjo ne vplivajo nikakršni okoljski pogoji (zračna vlažnost, pritisk…), hkrati pa je izredno natančna.
Sedaj nova integrirana tehnologija RFID postavlja turbine MIR Plus še korak dlje, kar omogoča prenos in sprejemanje velikega števila podatkov, pa tudi samodejno prepoznavanje turbin. Te turbine imajo ultravisoko občutljivost tudi za nizke pretoke zraka (20 ml/s).
Turbine MIR so bile že sedaj na razpolago v 2 inačicah:
Za večkratno uporabo in za enkratno uporabo skupaj s kartonskimi ustniki. Turbine z ustniki za enkratno uporabo zagotavljajo popolno varnost pred navzkrižno kontaminacijo, odpravljajo potrebo po antibakterijskih filtrih in celo kalibracijah.
Proizvajalec MIR je razvil še eno popolno novost:
Linijo spirometrov ESI (Emphysema Severity Index). Gre za preboj, ki lahko vpliva na prihodnjo spirometrično diagnostiko.
Spirometri MIR so prvi spirometri na svetu, ki diagnosticirajo emfizem, in to kar skupaj s spirometrijo.
Gre za prvi neinvazivno izmerjeni indeks, ki pomaga oceniti prispevek pljučnega emfizma k obstrukciji zračnega toka. Vnos indeksa ESI v spirometre je rezultat obsežnih kliničnih raziskav in omogoča natančnejšo klinično oceno ter določitev individualne terapije.
Vrednost ESI omogoča, da pri vsakem bolniku že s standardno spirometrijo ugotovimo, ali je zapora pretoka zraka posledica vnetnega zoženja dihalnih poti (kronični bronhitis, bronhiolitis, bolezni dihalnih poti) ali pa uničenja pljučnega parenhima, ki ga povzroča emfizem.
Prepoznavanje vzroka zapore dihalnih poti je ključna pri diagnostiki in zdravljenju kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Bolniki z enako stopnjo zapore dihalnih poti (FEV1) imajo lahko zelo različna osnovna bolezenska stanja. ESI omogoča, da ta razlika postane vidna in omogoči ciljno usmerjeno terapevtsko strategijo.
Preprosta spirometrična preiskava z določitvijo vrednosti ESI daje primerljive informacije s tistimi, ki jih zagotavljajo celoviti testi pljučne funkcije, vključno s kvantitativno oceno s CT-preiskavo prsnega koša.
ESI je lahko izjemno koristen tudi pri vrednotenju rezultatov obsežnih epidemioloških, kliničnih in farmakoloških raziskav, pri katerih je spirometrija praviloma edina razpoložljiva funkcionalna preiskava dihal.
ESI torej daje preprosti spirometriji sposobnost razlikovanja, ali je emfizem ali bolezen dihalnih poti prevladujoči mehanizem, ki povzroča zaporo dihalnih poti. Posledično bi lahko imel pomembno vlogo v klinični praksi pri določanju individualizirane prognoze in izbiri ustreznih terapevtskih možnosti.
V tem kontekstu lahko ESI obravnavamo kot preprosto orodje za razvoj respiratorne medicine v smeri novega koncepta medicine 4P (preventiva, predikcija, preciznost in personalizacija).
ESI se namreč lahko uporablja za spodbujanje opuščanja kajenja (preventiva), za pridobivanje prognostičnih informacij (predikcija), za prepoznavanje mehanizma, ki je podlaga za zaporo dihalnih poti (preciznost), ter za izbiro ustreznega farmakološkega zdravljenja za posameznega bolnika (personalizacija).